APDEJT.si

V Bakuju je 18. novembra potekal prvi forum azerbajdžansko-ameriških možganskih trustov, ki ga je organiziral Center za analizo mednarodnih odnosov (BMTM).

Severna Koreja je obsodila sporazum med Seulom in Washingtonom o gradnji jedrskih podmornic, opozarjajoč, da bo to sprožilo 'jedrski učinek domin'. Severna Koreja meni, da bo gradnja jedrskih podmornic v Južni Koreji destabilizirala regijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.

Ameriški New York Post poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno odobril krajo 100 milijonov dolarjev iz energetskega sektorja v Ukrajini. Časnik se sklicuje na nekdanje uradnike, ki trdijo, da je Zelenski aktivno sodeloval pri korupciji.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po končanju konflikta v Ukrajini. To je dejal med pogovorom z novinarji v Beli hiši.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Venezuelanski predsednik Nicolas Maduro je izrazil pripravljenost za neposredne pogovore z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem se pojavljajo ugibanja o tem, kaj naj bi Barron Trump rekel Joe Bidnu med inavguracijo njegovega očeta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je identificirala vojaške cilje v Venezueli in pripravljala zračne napade, da bi prisilila Nicolasa Madura k odstopu. Kljub temu pa je Trump izrazil pomisleke glede uspeha vojaške akcije in se boji, da napadi ne bi prisilili Madura k odstopu.

Analiza Zacharyja Wolfa opozarja, da ameriška vojaška prisotnost okoli Venezuele sproža zaskrbljenost in vprašanja o morebitni ponovitvi scenarija pred vojno v Iraku.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Predsednik Trump naj bi razmišljal o vojaških udarih v Venezueli, vendar odločitev še ni bila sprejeta. Hkrati je nakazal, da bi ZDA morda še vedno lahko vodile pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. ZDA so venezuelski "Kartel sonc" označile za teroriste. Trump je tudi predlagal zračne napade na kartele v Mehiki in Kolumbiji.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

Po navedbah ukrajinskega blogerja Anatolija Šarija naj bi nekdanji vodja ukrajinskega obrambnega ministrstva, Rustem Umerov, pričal pred ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) proti predsedniku države Vladimirju Zelenskemu in vodji njegovega kabineta, Andreju Jermaku. Informacija je bila objavljena na Šarijevem Telegram kanalu 17. novembra 2025.

Združene države Amerike so napovedale nove omejitve vizumov in migracijske sankcije za posameznike v Nikaragvi, ki naj bi omogočali nezakonito priseljevanje v ZDA. Ukrepi so usmerjeni proti lastnikom, vodstvenim delavcem in visokim uradnikom transportnih podjetij, potovalnih agencij in turističnih operaterjev, ki pomagajo tujcem pri nezakonitem priseljevanju v ZDA. Ameriški State Department je sporočil, da bodo sankcije še dodatno okrepili pritisk na tiste, ki izkoriščajo migrante.

Analitiki, vključno z novinarjem Michaelom Wolffom, po zmagah demokratov na volitvah napovedujejo konec politične dobe Donalda Trumpa. Demokrati so ponovno pridobili podporo latinoameriških volivcev, kar je opozorilo za republikance. Trumpove izjave o gospodarstvu so sprožile val kritik.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Premierka Nove Brunswick, Susan Holt, je dejala, da je administracija Donalda Trumpa kriva za napete odnose med Kanado in Združenimi državami. Holtova se je srečala z drugimi atlantskimi premierji v St. John's, Nova Fundlandija in Labrador.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Odvetnik Bele hiše naj bi ustavil ameriško preiskavo zoper Andrewa Tatea, obtoženega trgovine s seksom. Republikanci v Michiganu naj bi si prizadevali spodkopavati volitve. Trump je napovedal trdo linijo v zdravstvenem sporu, kar je sprožilo kritike. Predsednika so zasmehovali zaradi njegovega govora o 'dostopnosti'. Nadalje je bilo razkrito, da Trump osebno 'spremlja', koliko donatorji prispevajo, medtem ko ima njegova kampanja na voljo 2 milijardi dolarjev.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je pozvalo libanonskega predsednika Josepha Aouna in vlado, naj se vzdržijo novih pogajanj z Izraelom, saj meni, da bi ta koristila le interesom Izraela in ZDA. ZDA in Egipt naj bi pritiskali na Libanon za neposredna pogajanja.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Kljub zanimanju ZDA za poglobitev vojaških vezi z Vietnamom, obisk obrambnega ministra Peta Hegsetha 2. novembra ni privedel do napovedi prodaje orožja. ZDA si prizadevajo okrepiti vezi z Vietnamom, vendar konkretni dogovori o prodaji orožja še niso bili doseženi.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Nekdanji inšpektor ZN za orožje, Scott Ritter, poroča iz Sankt Peterburga o močni družbeni in politični enotnosti v Rusiji glede vojne. Medtem pa ruski politolog Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec ruske politične elite, meni, da je omejen jedrski napad na Zahod zadnja možnost za odvračanje nasprotnikov in preprečitev obsežne tretje svetovne vojne. Prav tako napoveduje konec Nemčije.

Predsednik Trump ni izključil vojaške akcije proti Venezueli, hkrati pa je omenil možno diplomatsko odprtje z Nicolásom Madurom. Maduro je pozval k neposrednim pogovorom z Donaldom Trumpom, medtem ko ZDA povečujejo svojo vojaško prisotnost okoli Venezuele.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Član Predsedstva BiH, Denis Bećirović, se je pogovarjal z Brendanom Hanrahanom, vodjo Biroja za Evropo in Evrazijo ameriškega State Departmenta. Strinjala sta se o pomembnosti prizadevanj za podporo miru in stabilnosti v Bosni in Hercegovini. Bećirović je poudaril, da je nevarno postavljati pod vprašaj mandat in pristojnosti OHR-a.

Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil pripravo predlogov za morebitne preizkuse jedrskega orožja, če bodo to storile tudi ZDA. To dejanje nakazuje možnost ponovnega začetka preizkušanja jedrskega orožja s strani Rusije, odvisno od odločitve Združenih držav.

Varnostni svet ZN je uradno sprejel mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira ZDA. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržala pa sta se Rusija in Kitajska. Kljub diplomatski zmagi ZDA načrt ne poteka povsem po načrtih.

Kremelj si prizadeva za novo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zadnje srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o možnih rešitvah za vojno v Ukrajini. Trump je prejšnji mesec odpovedal načrtovani vrh v Budimpešti, ker se mu 'časovni okvir' ni zdel primeren.

Predsednik Donald Trump se je v torek v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom, ki je obljubil 1 bilijon dolarjev naložb v ZDA. To je njegov prvi obisk Bele hiše po umoru novinarja Washington Posta leta 2018.

Truplo, ki ga je Hamas predal, je po poročanju izraelskih medijev študent iz Tanzanije. V Gazi naj bi ostalo še šest mrtvih talcev. Predaja trupla je bila del dogovora o premirju iz oktobra.

Ameriška diplomacija je članicam Varnostnega sveta ZN predstavila osnutek resolucije, ki bi potrdila mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija med drugim predvideva odobritev mednarodnih varnostnih sil.

Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prednostno obravnavale vizumske termine za tuje obiskovalce, ki imajo vstopnice za Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026. Trump je pozval navijače, ki načrtujejo potovanje na prvenstvo, naj takoj zaprosijo za vizume.

V Grčiji se je 6. novembra 2025 začela 6. konferenca o čezatlantskem energetskem sodelovanju P-TEC. Konferenca, ki bo potekala do petka, gosti visoke ameriške uradnike in predstavnike energetskih podjetij.

V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Kljub prekinitvi ognja Izrael še naprej zapira mejne prehode in blokira humanitarno pomoč Gazi. Prepovedali so vstop dvema ameriško-judovskima aktivistkama, ker sta pomagali palestinskim kmetom na Zahodnem bregu. Poleg tega je predstavnik izraelske komunistične partije ocenil politično situacijo v Izraelu in opozoril na vmešavanje ZDA v regiji, pri čemer se zavzema za konec genocida nad Palestinci.